Vsak starš bi se verjetno strinjal, da je pridobivanje in ohranjanje pozornosti otroka za daljši čas v času porasta digitalnih zaslonov vse prej kot mačji kašelj. Ravno zato je ključnega pomena, da otroke že od malih nog navdušujemo tudi nad raznolikim naborom kakovostnih vsebin, saj prav te skrbijo, da bodo najmlajši odrasli v razgledane, radovedne posameznike. O vedno večji teži vzpostavljanja bralnih navad in izbiri kakovostnih vsebin za otroke smo zato spregovorili s tremi strokovnjaki z različnih področij.
Po besedah komika in pisatelja otroške literature Boštjana Gorenca Pižame morajo kakovostne knjižne vsebine ustrezati vsaj trem kriterijem: jezikovnemu, vsebinskemu in estetskemu. Pomembno je torej, da so besedila slovnično pravilna, na kar je treba biti pozoren predvsem pri prevedenih delih. Z vidika vsebine je dobro, da se konflikti v zgodbi razrešijo in da nauki niso nujno servirani na pladnju, ampak so lahko prikazani skozi dejanja in misli nastopajočih. Poudari pa tudi, da ima Slovenija bogato tradicijo otroških ilustracij, zato estetskih vsebin resnično ne primanjkuje.
Med izbiranjem del v knjižnicah in knjigarnah je modro paziti na nalepko zlatih hrušk, saj so strokovno priznanje za kakovostno otroško in mladinsko književnost, za nasvet pa naj vam po besedah Pižame ne bo nerodno prositi niti knjižničarjev, ki vam bodo z veseljem pomagali, da boste našli pravo vsebino za svojega otroka.
“Branje je odnos. Nekateri imajo to srečo, da prav s pomočjo branja stkejo močne družinske vezi že v zgodnjem otroštvu, drugi lahko začnejo te vezi tkati kasneje v življenju,” izpostavi dr. Sabina Fras Popović, Čopova nagrajenka in prejemnica nagrade slovenske sekcije IBBY za promocijo branja.
Ob tem pove, da je praksa branja zanjo precej več kot le tehnika – je resnično potovanje. Pri tem pa ključno vlogo igrajo starši, stari starši ali drugi odrasli, ki otroke odpeljejo v knjižnico ali knjigarno, da tam spoznajo raznovrstnost kakovostnih vsebin. Njihova vloga pa je tudi ta, da s prebiranjem pri otroku vzpostavijo pozitiven odnos do branja. “Zagotovo je verjetnost, da otrok ali mladostnik ne bo bral, če tudi odrasli v njegovem osebnem prostoru ne berejo, veliko večja,” dodaja dr. Sabina Fras Popović.
Z dr. Ljubico Marjanovič Umek, profesorico za razvojno psihologijo, smo nazadnje spregovorili še o pozitivnih učinkih pogostega skupnega branja na razvoj malčkov. Profesorica pri tem izpostavlja predvsem pomemben vpliv na razvoj govora otrok, širjenje besednega zaklada in zmožnost pripovedovanja zgodb.
Skupno branje ima močan vpliv tudi na razvoj socialnih veščin, kot sta zmožnost empatije in reševanja socialnih ter moralnih konfliktov. “Malčki in otroci se identificirajo z junaki in junakinjami v zgodbah in pri tem vstopajo v njihov svet, z njihovim razumevanjem in njihovim izražanjem čustev,” zaključuje dr. Ljubica Marjanovič Umek.
Naši sogovorniki nas za konec spomnijo še na dejstvo, da lahko otrokovo odkrivanje sveta branja in zgodb še dodatno popestrimo s konzumiranjem vsebin v različnih oblikah, med katere spadajo tudi revije, albumi in zvočnice.
In ker v Sparu verjamemo, da se skrivnost do otroške pozornosti skriva v zanimivi predstavitvi vsebin, smo z novim albumom Stickermania v tokratni sezoni znova poskrbeli za svežo zalogo kakovostnih vsebin za otroke. Te pa letos prinašajo še eno novost – zvočni dnevnik, s katerim smo še dodatno podkrepili sporočila o pomembnosti konzumiranja kakovostnih vsebin. Prisluhnite mu tukaj.
